"Zakaj se ne bi zgodilo na olimpijskih igrah?!"

Miha Hrobat. Foto: Profimedia

Nedavno deveto mesto v Kitzbühelu še zdaleč ni njegov najboljši rezultat na tem prizorišču. Tudi zaostanek za stopničkami, na katerih je v minuli sezoni stal trikrat, je bil večji od pol sekunde. Vseeno pa je imel Miha Hrobat po vrnitvi domov dovolj razlogov za nasmeh.

“Treba bo potegniti kakšno drastično potezo,” je decembra, vidno zaskrbljen, razmišljal Miha Hrobat, še lani četrti smukač svetovnega pokala, na odprtju olimpijske sezone pa daleč od najboljših. Kmalu zatem je odslovil serviserja Miloša Machytka in začel sodelovati z Boštjanom Delalutom. Ko se je sredi tega tedna odpravil v Crans Montano, kjer smukače čaka še zadnja preizkušnja pred olimpijskimi igrami, je bil izraz na njegovem obrazu precej bolj veder. Nekaj dni pred tem je namreč v Kitzbühelu v sebi vnovič prebudil smukača.

Intervju: Miha Hrobat

Čeprav je že mogoče čutiti vonj po olimpijskih igrah, pa vam verjetno smuk v Crans Montani s pripadajočima treningoma pride še kako prav. Mar ne?

Se povsem strinjam. Pred olimpijskim smukom bi rad popravil še določene pomanjkljivosti, izpilil formo in dobil tudi rezultatsko potrditev. Še vedno sem lahko hiter in med najboljšimi. Tekme se zelo veselim.

Da se je v vašem smučanju nekaj premaknilo, je bilo mogoče videti že na uradnih treningih v Kitzbühelu, pa čeprav čas tega še ni povsem potrdil. Na kakšen način ste kot tekmovalec čutili ta premik?

Že na prvem treningu sem čutil, da se bližam lanski ravni. Da sem znova tisti Miha, ki lahko v vsakem zavoju napada. Po drugi strani pa vem, da tekmovalna forma še ni na želeni ravni. Posledično je bilo v smučanju kar nekaj napak. Veliko sem jih storil že na obeh treningih. Tudi tekmovalna izvedba je bila v Kitzbühelu daleč od idealne. A kar je najbolj pomembno, občutki so se vrnili. Samozavest se krepi. Zato se iskreno veselim nadaljevanja sezone.

Čutite tudi kaj jeze, obžalovanja? Bi morali po težavah pri pripravi smuči po mizi udariti že pred tem?

Niti ne. Menim, da je bil odziv pravočasen. Dovolj zgodaj smo ocenili, kaj je glavna težava. Pred tem? Morda res nihče od nas ni pomislil na to, od kod izvirajo težave. Iskali smo jih drugje. No, po spremembi so rezultati že vidni.

Decembra ste v Atomicov “laboratorij” poslali svoje smuči. Ali držijo informacije o tem, da so vas obvestili o povsem spremenjenih kotih robnikov?

Da. Kot kaže, je bilo v pripravi smuči storjenih veliko napak. Celo do te mere, da večine smuči na tekmah v tej sezoni ne bom mogel več uporabljati. Znova so jih morali strojno obdelati in med drugim pripraviti novo drsno oblogo. Posledično so smuči počasnejše. A pomembno je, da sva s serviserjem zdaj našla pravo rešitev do konca sezone. Tekmoval bom s smučmi Roka Ažnoha in Nejca Naraločnika. To je v tem trenutku najbolj modra in varna odločitev.

Omenili ste reprezentančna tekmovalca, ki sta po poškodbi že končala sezono. Prav gotovo ni prijetno, ko se ekipa razpolovi.

Da, tudi meni ni bilo lahko. Bili smo dobra “klapa”. Vzdušje je bilo dobro in smo se potiskali naprej. Zdaj jima le želim dobro okrevanje. Naj se vrneta močnejša, kot sta bila.

Med poletnim intervjujem smo na vaši roki opazili tetovažo olimpijskih krogov. Vprašanje o pomenu olimpijskih iger se zato zdi dokaj nesmiselno.

Od malih nog sem sanjal o nastopu na olimpijskih igrah. Ko se mi je želja uresničila, sem se odločil za omenjeno tetovažo. Zdaj seveda nisem zadovoljen zgolj z uvrstitvijo v olimpijsko reprezentanco. Pred kratkim sem prejel olimpijsko opremo. Lepo bi bilo, če bi to uniformo nato pokazal tudi na podelitvi kolajn.

Drzna napoved …

Napovedi so vedno nehvaležne. Trenutno tudi nisem v položaju, ko bi lahko napovedal nekaj takšnega. Vsekakor pa gre za veliko željo. V minuli sezoni sem že dokazal, da sem lahko, če se vse poklopi, med najboljšimi. Zakaj se ne bi zgodilo tudi na olimpijskih igrah?!

Kaj želite pred olimpijskim smukom?

Najprej dva dobra uradna treninga in vrhunski nastop v Crans Montani. Nato pa mirne zaključne priprave.

Bormio dobro poznate. A proga Stelvio bo 7. februarja zanesljivo drugačna kot decembra.

Zagotovo. Po pričevanju tistih, ki so tam tekmovali v tem obdobju, je proga malce lažja. V snegu je več naravne vlage, podlaga ni tako brutalno ledena, obenem pa ob jasnem vremenu tudi sončni žarki v večji meri osvetlijo progo.

Lani smo vas pogosto spraševali o premagljivosti Švicarjev. V zadnjem obdobju pa je v smukaško karavano pridrvel italijanski vihar. Je Giovanni Franzoni za vas presenečenje?

On je najlepši dokaz tega, kako lahko nekdo jezdi na valu izjemne forme. Deluje lahkotno. Lepo ga je gledati, saj imaš občutek, da je sposoben v prav vsakem zavoju storiti tisto, kar si je zamislil. Presenečenje? Niti ne. Na poti preboja ga je zaustavila poškodba. Potreboval je nekaj časa, da se je očistil misli. Trenutno je najboljši na svetu.

Na treningu se pogosto povezujete prav z Italijani.

Da, vseeno pa je bil le redko prisoten na teh treningih, saj je njegov program vključeval tudi veleslalom.